Kako lahko razvijemo odnos z Bogom?

Se bojite življenja in izzivov, ki vas čakajo?

Ste se kdaj vprašali, kaj v resnici pomeni izkusiti Božjo ljubezen in skrb?

Nekateri ljudje verjamejo, da je nemogoče imeti tesen odnos z Bogom, toda Sveto pismo kaže, da Bog ni niti oddaljen niti strog.

Je ljubeč, oseben Oče, ki nas vabi v intimen odnos, nam ponuja vodstvo, zaščito, skrb in brezpogojno ljubezen.

Zame, ko se soočim s težavo, ko sem prizadet ali preprosto neham uživati v lepoti Božjega stvarstva, je moja prva reakcija, da pomislim na Boga ali molim – da delim svoje misli, prosim za vodstvo ali preprosto izrazim hvaležnost.

Bog v Svetem pismu

V Stari zavezi je Bog Oče svojega ljudstva – Abrahama, Izaka in Jakoba, ki se je kasneje imenoval Izrael. Izraelsko ljudstvo opisuje kot Božje otroke, ki jih vodi, varuje in odpušča, skrbi zanje in jih vzgaja kot skrben starš.

V Novi zavezi postaneta Božja ljubezen in očetovstvo globoko osebna. Mnogi Judje v Jezusovem času so oklevali, da bi Boga imenovali svojega Očeta, in so bili užaljeni, ko je Jezus to storil.

Vendar je Jezus Boga pogumno imenoval svojega Očeta in svoje sledilce učil, naj storijo enako.

Skozi Jezusa je vsak vernik poklican k osebnemu odnosu z Bogom – za katerega sta značilna vera in zaupanje vanj, ki se sčasoma gradi skozi druženje in globlje razumevanje, ki se poglablja z branjem njegove besede v Svetem pismu. Ustvarja se čustvena in duhovna bližina, razvija se intimnost, ljubezen in skrb – osebni zaupnik, s katerim lahko delimo občutljive vidike našega vsakdanjega življenja.

Zame to pomeni, da se lahko v vsaki situaciji, pa naj bo vesela ali težka, obrnem nanj kot na ljubečega Očeta, ki resnično posluša.

Razmislimo o glavnih vidikih Božje ljubezni:

Bog je Stvarnik in Vzdrževalec

Bog je končni vir življenja. On daje življenje, ga vzdržuje in pozna vsako podrobnost našega obstoja.

Hebrejcem 12:9 (NIV): »In ne daje mu streči človeška roka, kakor da bi kaj potreboval, ampak sam daje vsem življenje in dihanje in vse ostalo.«

Naša življenja niso naključje. Ustvaril nas je ljubeč Oče, ki nas pozna, skrbi za nas in nas podpira v vsakem trenutku. Meni to vedenje pomaga, da sem hvaležna tudi za najmanjše blagoslove, saj vem, da prihajajo od Njega.

Bog je oskrbnik in zaščitnik.

Tako kot skrbni starš skrbi za svoje otroke, tako Bog skrbi za naše potrebe in varuje ranljive.

Psalm 68:5 (KJV): »Oče sirot, zagovornik vdov je Bog v svojem svetem prebivališču.«

Matej 7:11 (ESV): »Če pa vi, ki ste hudobni, znate dajati dobre darove svojim otrokom, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal dobre darove tistim, ki ga prosijo!«

Bog vidi naše potrebe, sliši naše molitve in aktivno ščiti ranljive. To me spominja, da nisem nikoli sama – vedno je pozoren in prisoten v mojem življenju. Ko razmišljamo o dogodkih v svojem osebnem življenju, lahko vidimo Božjo vodilno in vzdržno roko v razvoju dogodkov.

Bog je poln ljubezni in discipline

Tako kot starši in skrbniki vodijo in disciplinirajo svoje otroke, da bi jim pomagali rasti, tako nas Bog vodi z ljubeznijo, oblikuje naš značaj in krepi našo vero.

Hebrejcem 12:10–11 (NIV): »Bog nas vzgaja v dobro, da bi bili deležni njegove svetosti. Nobena vzgoja se sprva ne zdi prijetna, ampak boleča, nato pa prinaša pravičnost in mir tistim, ki so bili po njej vzgojeni.«

Disciplina ni kazen; je Božji ljubeč način, kako nam pomaga rasti v pravičnosti in zaupanju – ko priznavamo svoje napake in storimo vse, kar je v naši moči, da postanemo bolj vredni sledilci njega in njegovega sina Jezusa.

Spoznal sem, da je Božje vodstvo kot vadba v telovadnici: ko dvigujem težke uteži, se mi mišice utrudijo, čutim bolečino in mi zmanjkuje sape – toda ta boj je edini način, da postanem močnejši. Na enak način izzivi, ki jih Bog spusti v moje življenje, izpopolnjujejo moj značaj in krepijo mojo vero.

Bog odpušča in sprejema.

Božja ljubezen je potrpežljiva in odpuščajoča. Ena najjasnejših podob očetove ljubezni je v priliki o izgubljenem sinu: Lk 15,11–32: »Sin gre ven in dela hudo, ko pa pride domov, steče k očetu in ga z veseljem sprejme.«

Ne glede na to, koliko skrenemo s poti in koliko ga pozabimo ali se obnašamo tako, kot ne bi smeli, če si premislimo – nam bo Bog odpustil in nas obnovil.

Prehod k osebnemu očetovstvu

Čeprav je Božje očetovstvo prisotno že v Stari zavezi (Izaija 63,16), kar nam pomaga bolje razumeti Njega in Njegovo ljudstvo, Nova zaveza poudarja to očetovstvo kot globoko oseben odnos, ki ga lahko vsi imamo z Bogom po Jezusu.

Vse nas je naučil moliti: Matej 6:9–13 (NIV): »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime! Pridi tvoje kraljestvo! Zgodi se tvoja volja!«

"Kakor je v nebesih, tako je na zemlji. Kruh naš vsakdanji daj nam danes! In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom! In ne vpelji nas v skušnjavo, ampak reši nas hudega ..."

Pogovor z Bogom gradi naš odnos z Njim. To zahteva vajo skozi čas.

Verniki so posvojeni v Božjo družino : Janez 1:12 (NIV): »Vsem pa, ki so ga sprejeli, tistim, ki verujejo v njegovo ime, je dal moč, da postanejo Božji otroci.«

Jezus je Boga imenoval »moj Oče«, v širšem smislu pa ga lahko verniki imenujejo tudi »naš Oče« (Janez 20,17). Ta osebni odnos nam omogoča, da iz prve roke izkusimo Božjo ljubezen, skrb, vodstvo in zaščito. Zame to pomeni, da se mu lahko približam v vseh okoliščinah – pa naj bo to praznovanje veselega trenutka ali pa izzivi, ki mi širijo življenje in dajejo moč, kot je dvigovanje uteži v telovadnici.

Živeti v Božji ljubezni

Razumevanje Boga kot našega Očeta spreminja naš način življenja. Spominja nas, da smo ljubljeni, da nekdo skrbi za nas in da nismo nikoli sami.

Molitev postane pogovor, zaupanje se poglobi in lahko smo prepričani, da pripadamo Njemu.

Ne glede na to, kaj se zgodi na svetu, bo Bog z nami. Ima načrt za naša življenja zdaj in v prihodnosti.

Kot je Bog z besedami, napovedanimi v Svetem pismu, poslal svojega Sina, Jezusa, na zemljo, da bi jo osvobodil človeških vladarjev in jo naredil za varen in vesel kraj za vse – kot je razvidno iz besed Gospodove molitve: »Pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji ... Kajti tvoje je kraljestvo in moč in slava na veke. Amen.«

Osebna refleksija

Če Boga vidimo kot Očeta, postane vera osebna. Njegova ljubezen je brezpogojna, njegova disciplina je namenska in njegovo odpuščanje je vedno pripravljeno. Ne glede na to, ali smo imeli skrbne človeške očete ali ne, Bog ponuja odnos, ki izpolnjuje vse želje srca.

Vsi smo lahko resnično Božji otroci – ljubljeni, zaščiteni in cenjeni brez mere.

Pomislite na Anno, Madžarko kristadelfijskega porekla.