Psalm 23: Gospod je moj pastir

image by David Padfield/FreeBibleimages.org

Od vseh knjig v Svetem pismu knjiga Psalmov najbolje prikazuje človeško srce. Prikazuje neskončno raznolikost življenjskih okoliščin: veselje, žalost, kesanje, malodušje, hvaležnost, hvalo, žalovanje, ljubezen, trpljenje, grenkobo in mir.

Obstajajo psalmi pouka, hvale, čaščenja, avtobiografski in o Jezusu, Mesiji.

Psalm 23 je eno najdragocenejših in najlepših glasbenih del, kar smo jih kdaj poznali. Pričevanje izkušnje, a duh navdiha (od Boga) mu je vdahnil nesmrtno lepoto. Je eden najlepših akordov na harfi Davida, sladkega pevca Izraela.

Psalm 23 - Davidov psalm:

1 Gospod je moj pastir, ničesar mi ne bo manjkalo.

2 Vodi me na zelene pašnike, vodi me k mirnim vodam.

3 On obnavlja mojo dušo, vodi me po pravičnih stezah zaradi svojega imena.

4 Tudi če hodim skozi dolino smrtne sence, se ne bom bal hudega, kajti ti si z menoj; tvoja palica in tvoja palica me tolažita.

5 Pripravljaš mi mizo pred mojimi sovražniki, maziliš mi glavo z oljem, moja čaša se preliva.

6 Dobrota in usmiljenje me bosta spremljali vse dni mojega življenja in v hiši Gospodovi bom prebival na veke.

Besede so znane po svoji preprostosti, a so besede, na katerih lahko znanstvenik utemelji svoje najbolj izjemno znanje.

Psalmist govori o stanju duha, h kateremu si vsi prizadevamo. Ko bi le lahko sprejeli načela tega psalma, bi imeli mir kakor reka.

To je psalm Davida , ki je začel kot pastir in nato postal kralj – drugačna vrsta pastirja. Pa vendar David pravi, da je Gospod njegov pastir.

Trilogija psalmov govori o Jezusu Kristusu. Psalm 22 govori o Odrešenikovem trpljenju na križu, Psalm 23 o živem pastirju in Psalm 24 o Jezusovem kronanju za kralja.

Danes si bomo ogledali Jezusa kot pastirja. V Novi zavezi so tri mesta, kjer je Jezus omenjen kot pastir.

V Janezovem evangeliju 10. poglavja položi svoje življenje za ovce, tako kot to stori dobri pastir v Psalmu 22 .

V Pismu Hebrejcem 13 obudi in izpopolni čredo, tako kot v Psalmu 23, kjer je on veliki pastir.

in v 1. Petrovem pismu 5 se ponovno pojavi v svoji slavi, s kronanimi nagradami, kot je razvidno iz Psalma 24, in tukaj je glavni pastir .

V Psalmu 23, 1. vrstici:

Gospod je moj pastir. Božje ime (Jahve) je tukaj v hebrejščini Jahve: Jahve pomeni »Jaz bom, kar bom« ali »Jaz bom«, zavezno Božje ime, ki ga verniki manifestirajo (predstavljajo in odražajo). Zato v 3. vrstici vodijo ljudstvo po stezah pravičnosti zaradi njegovega imena. To se prvič izrazi v rešitvi Izraela iz Egipta. Ime Boga Jahve je namen psalma, da se Bog manifestira v nas, ljudstvu.

Pastir je bil tipična figura v vzhodnih deželah. Ponoči so ovce zadrževali v hlevu, na odprtem prostoru, obdanem s kamnitim zidom. Zjutraj jih je peljal ven. Ni jih porival, ampak jih je vodil. Klical jih je po imenu. Hodil je pred njimi po gorski poti do pašnikov, jih vodil k mirnim vodam in tekočim potokom. Če je katera od njih zašla, jo je iskal. Tako so čez dan ležale, hodile in se pasle. Nato je prišel večer, ko so se vrnile v hleve. Vsaka od njih je šla pod pastirjevo palico. Nato sta prišla olje in kelih. Če si je katera od njih zlomila glavo pri plezanju čez živo mejo, je bilo tam olje. V bližini je bila voda, iz katere je napolnil skledo, da bi pil. In tako se je dan končal.

David uporablja naziv pastir, ki si ga je dal sam Jahve.

V Genezi je Bog pastir in skala Izraela (49,24).

Mojzes ni hotel, da bi bili Izraelci kakor ovce brez pastirja v puščavi. (4 Mz 27,40)

V času izraelske monarhije se je uporabljal izraz »potreben je pastir« (1 Samuelova 22:17) in ljudje so veljali za izgubljene ovce.

David sam je svojo delovno pot začel kot pastir. Jezus uporablja izraz »njegov pastir«.

V 23. psalmu beremo Davidove besede in čeprav nas popeljejo nazaj v Davidovo življenje, to ni psalm iz njegove mladosti. Nosi pečat izkušenj. Govori lahko o dolini smrtne sence, imel je sovražnike, imel je temne izkušnje. Živel je dovolj dolgo, da je poznal Boga in vedel, da se lahko nanj zanese.

Psalm je jezik ponižne izpovedi, priznanja, da je Gospod njegov pastir, zavzemanja svojega mesta med čredo in spoznanja lastne potrebe po vodstvu. Prav tako, da je nagnjen k tavanju, da je nemočen sam brez Boga in da potrebuje zaščito.

Psalmist zaupa v Božjo skrb in usmiljenje. Če je Gospod naš pastir, zakaj bi se morali skrbeti? On bo poskrbel za nas. V široki paleti prizorov ni spregledan niti eden od teh.

Navsezadnje je to jezik hvaležne ljubezni. David bi lahko pel o marsičem. O svojih pogumnih dosežkih, o svojem vzponu na oblast, a se jih spominja s hvaležnim srcem. Nadaljuje:

Ne bom ga pogrešal . To je ključni stavek psalma. To ne pomeni, da bo vedno živel v blaginji, niti ne nakazuje, da bo bogat, ampak ve, da bo ne glede na to, kako težke so razmere, voden.

On - jih postavi na zelene pašnike. To se zgodi zjutraj, ko ovce odpeljejo iz ograd. Zeleni pašniki pomenijo mehko, sveže vzklilo travo. Trava se na vročem soncu posuši, zato se morajo ovce nenehno premikati.

Gresti v posteljo pomeni zadovoljstvo, potešeno lakoto in izpolnjene želje.

AMPAK me ponižuje – to je Božje delo, ne Njegovo.

Mir – Vodi me ob mirne vode. Za čredo ne bi bilo nikoli dobro, če bi prehitela pastirja. Ne glede na to, kako težka je pastirjeva pot, je Jezus naš pastir. Sledimo njegovim stopinjam od blizu.

Hebrejska beseda pomeni mir, tiho bivališče. To je miren del našega življenja, v nasprotju s tistimi deli, kjer se sliši hrupno šumenje razburkanih voda.

Obnova - Obnavlja mojo dušo. Če je potrebovala obnovo, je bila izgubljena. David jo je zagotovo potreboval. Izgubljena ovca je bila v bednem stanju. Bila je nesrečna in osamljena, medtem ko so bile druge na varnem. Z vsakim korakom se je vedno bolj oddaljevala od črede, nevarnosti so se zbirale okoli nje. Oko ni prepoznalo znanega predmeta, uho ni slišalo znanega zvoka. Ni poznala poti pred seboj. Toda pastir je vedel, da je izgubljena, in jo je želel pripeljati nazaj.

Vodenje – Vodi me po stezah pravičnosti. Ključno je, da tega ne moremo storiti sami, in to je drugič, da pravi, da nas vodi. Po stezah – ozki poti, ki vodi v življenje. Zakaj to počne? Zaradi svojega imena. Jahve. »Postal bom, kar želim biti.« Bog želi razodevati svojo slavo v smrtnikih, zato to počne. Božja slava je Božji značaj in pravičnost.

Pogum – Tudi v dolini smrtne sence se ne bom bal zla. To je čas, ko so stvari v našem življenju najtežje. Ozdravil je mojo dušo in me vodil po stezah pravičnosti, da lahko z zaupanjem in samozavestjo hodim skozi dolino smrtne sence.

Beseda "dolina" pomeni sotesko z visokimi zidovi, ne pa brezna, napolnjenega z vodo. Zato nas sončna svetloba ne doseže in edina pot naprej je ozka steza, po kateri moramo hoditi. Življenje je včasih takšno. Kraj, kjer nas lahko sovražnik napade iz zasede, nas ustreli s puščicami in nimamo načina, da bi pobegnili.

Psalmist hodi počasi, enakomerno – brez naglice – vendar se ne ustavi, ampak nadaljuje svojo pot.

Tolažba – Tvoja palica in tvoja palica me tolažita. Pastir je vedno z nami, nikoli nas ne zapusti.

Palica se uporablja za štetje ovac, ki gredo pod njo. Tako se nihče ne izgubi, nihče ni pozabljen. Uporablja se tudi za kaznovanje, zaščito in kot pripomoček pri hoji, prevaja pa se tudi kot žezlo – povezano s plemensko ali klanovsko oblastjo – žezlo se ne bo umaknilo od Jude, dokler ne pride Šilo.

To je prerokba iz Geneze 49:10 , ki pomeni, da bosta kraljestvo in postava ostala v Judovem rodu do prihoda Mesije (Šila), ki se mu bodo končno podredili vsi narodi, kar simbolizira vzpostavitev večne vladavine in miru . Ta prerokba kaže na Jezusa Kristusa, obljubljenega kralja iz Davidove linije (Judovega rodu) kot Šila, kar označuje konec zemeljske, posvetne vladavine in začetek božanske, univerzalne poslušnosti.

Palica je miz-ena, sprehajalna palica, ki se uporablja za plezanje po gorah in za premikanje ovac po grmovju. Včasih je imela na enem koncu debelo palico, da bi prestrašila grozeče živali. Pastir je morda imel samo eno orodje in obe imeni se v pesniškem jeziku nanašata na isto stvar.

Tolažilno je vedeti, da sta palica in palica tam (tolažba in stabilnost sta na voljo), še preden ju uporabimo. Božja beseda (Sveto pismo) je naša palica in palica.

Ohranjanje - Pripravljaš mi mizo v navzočnosti mojih sovražnikov .

Nocoj se ovce vračajo k čredi.

Beseda »miza« se nanaša na prehranjevanje. Ko rečemo »pogrnejo dobro mizo«, to pomeni, da dobro jedo. Nanaša se na vse potrebne elemente življenja.

To se je zgodilo Davidu, ko mu je Barzilaj priskrbel hrano, medtem ko je bežal pred sovražniki v 2. Samuelovi knjigi 19:32. Bog je uporabil Barzilaja.

Torej, Kristus nam pripravi mizo, polno kruha in vina, ne glede na naše življenjske težave.

To je formalni obrok – formalni dogodek, medtem ko je paša na zelenih pašnikih in mirnih vodah neformalni dogodek. Bog nas podpira v vseh naših okoliščinah.

Zdravljenje - pomazili mi glavo z oljem. David je bil trikrat maziljen za kralja, vendar to tukaj ni glavni pomen, če sploh kakšen, temveč gostoljubnost in zdravljenje. Olje mehča, prodira, zdravi, krepi in ščiti. V Svetem pismu olje simbolizira Božjo oskrbo po njegovi Besedi.

Masa je vir, nafta pa problem.

Obilje – Moj kelih je poln. Kelih predstavlja sodelovanje pri nečem, zato je lahko kelih jeze, kelih tolažbe ali kelih odrešenja. Deljenje keliha vina simbolizira druženje. Poln kelih je simbol obilja, simbol božanske radodarnosti, da Bog ne dela stvari na pol.

Naj me dobrota in usmiljenje spremljata vse dni mojega življenja, kar pomeni, da me bosta ti lastnosti spremljali, kamor koli grem, tako kot me pastir vodi in skrbi zame. In končno:

V hiši Gospodovi bom prebival za vedno .

To je rezultat pastirja, ki nas vodi in v katerega vedno zaupamo. Večno življenje v Božjem kraljestvu. Ta psalm nam pove, kaj moramo storiti, če želimo biti v Božjem kraljestvu.

To je psalm, ki prikazuje tesen odnos s pastirjem (Jezusom) in GOSPOD (Bog) je z njim. Zaupajmo svojemu Pastirju. Sledimo mu in se ga spominjajmo. Dal je svoje telo in kri za nas, da bi nas rešil.